demenca.

»Sledim ozki stezi, za katero moraš vedeti, sicer je ne najdeš. Pravzaprav obstaja samo zato, ker vem zanjo,« sam sebi razlaga Marteen med hojo po gozdu.

Marteen je upokojenec, katerega um {v Bernlefovem romanu Tvarina uma} vase posrka kruti enosmerni vrtinec starostne demence. Siva votla cona, ki se je vsi bojimo in upamo, da nas ne bo doletela.

Ampak ironija ima tudi tukaj nekaj za vsakogar izmed nas.

Razmišljam, da se tudi um, ki ga sploh nimamo za dementnega, večino časa obnaša dementno. Deluje brez pravega zavedanja, po nekem avtomatizmu, z avtopilotom svojih navad in rutin. {Za vas ne vem, ampak meni se zgodi, da mislim, da berem, a nimam pojma, kaj sem prebrala. Da se vozim in se včasih ustrašim, ali sem prevozila rdečo luč. Da zaklenem vrata in moram čez nekaj sekund iti pokljukat, ali sem jih zaklenila. Je to demenca v vsakdanjem življenju?}

avtopilotstvo.

Dan za dnem naš um najraje ubira svoje dobro znane poti, na katerih ne rabi preveč pozornega angažmaja. Zaverovan v pravilnost, pamet in svoj prav, pozablja, da vsaka njegova pot obstaja samo zato, ker ve zanjo – vseeno, ali so ga o njej poučili, ali jo je našel sam. Če bi poznal druge poti, bi najbrž hodil tudi po njih, ali celo samo po njih. Omejen s prepričanji, se ne sekira, ker jih ne pozna.

Še več ironije, naš um se lahko celo zaveda svojih nepravih smeri, a vseeno vztraja na napačni poti {ni požeruha, kadilca ali džankija, ki ne bi poznal pogubnosti svoje poti}. Zakaj? Razmišljam.

umirjanje uma.

Definicija joge je stkana že v tisočletja starem besedilu, v jogijskih sutrah. V drugi sutri avtor Patanjali razloži, da je joga umirjanje uma – chitta vrtti nirodha. Precej logično se prebere, ko zapišem, da je veliko večja verjetnost, da bo nemiren zalutal na napačno življenjsko pot. A je tudi um, ki zase misli, da je čisto ok, večino časa ni drugega kot uboga navadna lutalica.   

odskočno vprašanje:

Po katerih poteh hodi naš um? Samo po znanih. {Resnici na ljubo je do zdaj samo Pop designu uspelo izbrati tisto, ki je ni.} Redko se spuščamo v neznano, oklepamo se svojih rutin in navad. Joga psihologija razlaga, da je glavni razlog človekovega trpljenja avidya – neznanje.

delovno vprašanje (dve različici)

1/ Koliko poti obstaja, za katere (še) ne veš in si zaradi tega ne znaš pomagati?

Stanja, kot so na primer bolečine v hrbtenici, nespečnost, naveličanost, tesnoba, neurejene finance, so hitro popravljiva – izginejo kmalu zatem, ko začnemo hoditi po drugi poti. Morda je naš um še ne pozna, vedeti pa mora, da jo lahko začne iskati v vsakem trenutku.

{_______________________________

Premisli. Iskreno si odgovori. Zapiši. Ukrepaj.}

2/ In obratno – po katerih poteh hodiš samo iz navade ali ker se tako od tebe pričakuje, čeprav si ne želiš, ali celo veš, da zate niso koristne?

{_______________________________

Premisli. Iskreno si odgovori. Zapiši. Ukrepaj.}

»Človeka oblikujejo rituali, ki jih izbira – podobno, kot ga oblikuje tudi tisto, čemur se zaradi svojih strahov izogiba.« Andrej Nikolaidis, odlašanje. PAREZIJA

*

prisotnost v trenutku.

Verjamem, da ni naključje, da Patanjali razlago joge v sutrah začenja z besedo atha – zdaj. In res je, da potrebujemo veliko notranje moči in volje , da lahko živimo zdaj

Če želiš poskusiti vadbo za notranjo moč in voljo, ki nam pomaga izbirati boljše življenjske poti, pošlji mail na info@yogarelax.si.

 

a propos demenca.

Ne vemo točno, kaj se z umom dogaja v tem bolezenskem stanju. Ne zaupam tolažečim ugibanjem, saj jim ni nič hudega, itak nič ne vedo; težje je za okolico kot za njih. Nisem prepričana.

Še najbolj me ustavlja opažanje, da tudi neumni ljudje mislimo, da smo pametni.