Situacija A
»Jaz zelo rad pobiram pošto. In jajca od kokoši. Ali lahko to delam, ko sem tukaj?« Seveda lahko. Deček zaprosi za ključ nabiralnika in veselo steče pobrat pošto. Čez nekaj ur pa že ponovno prosi, ali sme pobrati pošto. »Veš, pri nas poštar prinese pošto samo enkrat na dan in ker si jo danes že vzel, jo boš spet lahko šele jutri, prav?«
»No, prav. Grem pa pogledat, če je kakšna kura še kaj znesla.« (Pri kokoših ureditev dostave jajc ni tako administrativno eksaktno urejena kot pri slovenski pošti in deček se pogosto res večkrat na dan razveseli, ker najde sveže jajce v kokošjih gnezdih.)
Naslednji dan fantek spet prosi za ključ nabiralnika in srečen prinese pošto. Ampak čez nekaj ur ponovno vpraša, ali sme pobrati pošto iz nabiralnika.
»Saj že veš, da poštar pride samo enkrat na dan, in danes si že pobral pošto.«
»Ha ha, sem. Ampak sem si eno pismo pustil v nabiralniku, da bom popoldne lahko šel še enkrat po pošto.« Zelo zadovoljno izgine s ključkom proti nabiralniku …
Svojo srečo/ zadovoljstvo/veselje, ob opravilu, kot je navadno pobiranje pošte, otrok zna (domiselno) podvojiti!
Situacija B
Četudi je v košari veliko, čisto dovolj lepih paradižnikov in je rjasta plesen na paradižniku zadnjih nekaj let realnost na njivah in vrtovih, črna pika na enem samem rdečem pelatu žensko vznemiri. Ma mrš, naj gre vse skupaj nekam v … Na njivi se porabi dosti časa in veliko energije, zato se potem pričakuje tudi dosti pridelka; dokaj običajna človeška ekonomska logika.
Svojo srečo/zadovoljstvo/veselje, ki ji ga daje opravilo, kot je pridelovanje lastne zelenjave, ženska zna (neumno) zreducirati – hvaležnost zamenjati za nerganje.
Um iz situacije A pripada 5-letnemu dečku, um iz situacije B 51-letni dečkovi teti, torej meni. Razlika med njima ni le v starosti, ampak tudi v njuni naravnanosti. Prvi gravitira k stalnemu iskanju zadovoljstva (santosha) in občutenju hvaležnosti, drugi na to pozablja in življenju pridodaja bistveno več stresa, kot je potrebno.
Dauramanasya je koncept iz joga filozofije in pomeni negativno pogojenost uma, ki predstavlja veliko oviro v duhovni rasti. Pogosto je posledica agitiranega uma, ki se mu niso uresničile želje ali pričakovanja. Jogijsko se je spraševati in preverjati, kako je naravnan naš um, saj je sprememba našega razpoloženja lahko zelo instantna.