Bosanska posebnica, ki posveča življenje reševanju številnih lutajočih psov, ga je najprej klicala Leo. Mi smo ga dobili pred enajstimi leti skupaj z modrim potnim listom, na katerem je pisalo Pasoš kučnog ljubimca. Njegova bela dlaka se samo na čelu in okoli oči zamenja z rjavo, kar ustvarja efekt mistične maske čez obraz, in novo ime se nam je ponudilo samo od sebe. Leo je postal Zoro.
To je manjši kuža, mešanega in stoprocentno potepuškega porekla, ampak prirojenega salonskega obnašanja. Ko se uleže, elegantno prekriža bele tačke pred sabo, in spusti gobček v počivanje nanje. Čeprav je bil sestradan pobran s ceste, nam ga še nikoli ni uspelo podkupiti z nobeno hrano ali s kakšnim drugim priboljškom. Do ljudi, posebej do otrok, je ljubezniv, z lajanjem kdaj pa kdaj napizdi samo kakšne hrupne motoriste in hitro drveče kolesarje. Pes, ki res veliko daje. Jaz lastništva psa ne razumem kot obveznost, še manj kot imidž, ampak kot win win sobivanje. Skrb za žival* izjemno dobro vpliva na človekovo zdravje, ampak je to res samo toliko časa, dokler ta skrb ostaja znotraj okvira naravnih standardov. Bom povedala, kako to mislim.
Vsa Zorova karakterna prikupnost in inteligenca težko konkurirata vonju njegove dlake. Ta je tanka in dolga, lepo svilena na otip, ampak tudi hitro umazljiva in intenzivno smrdljiva. Njen vonj je ne samo težko, ampak nemogoče, opisati z eno samo besedo. To je zoprn smrad, ki v človeškem nosu sprovocira izdihljaj močnega gnusa in te instantno odbije kakšen meter stran. /Celo tiste, ki smo izgubili vonj s korono./
Saucha je prva izmed petih Patanjalijevih nijam, zapovedi, ki naj se jih praktikant joge strogo drži v odnosu do samega sebe. Pomeni čistočo. Telesno in mentalno. Tudi čistočo okolja, v katerem živimo. Stalna pozornost na različne nečistoče in njihovo sprotno odstranjevanje nas držita na varni, zdravi strani in na poti duhovnega napredka.
Telesna čistoča?
Ne samo v smislu redne zunanje telesne higiene z umivanjem, temveč tudi notranje – katero in koliko hrane vnašamo v telo, iz katere se potem telo izgrajuje. /Vnašanje milke in čipsa povzroča drugačno delovanje in izgled telesa kot vnašanje robid in oreščkov. Vnos vode izgrajuje telo precej drugače kot vnos piva ali gin tonica./
Mentalna čistoča?
Dolge & Gabbana je pravkar lansiral luksuzen pasji parfum Fefé, ki stane sto dolarjev. Nedvomno bo v zdaj že (pre)množični družbi, ki za svoj statusni simbol uporablja oblečene, frizirane, po človeško urejene pse, ta parfem velika uspešnica. Že tako prikupen fifi, ki nima več nobenega zoprnega vonja po pasji dlaki, bo zdaj še zadišal s človeku omamnim vonjem ylang ylanga, mošusa in sandalovine. Je to napredek v evoluciji človeka in psa? Ali je to maligna izkrivljenost v človeškem razmišljanju in dojemanju čistoče, sauche?
Nazaj k Zorotu. Ko ga stuširamo in zbijemo bitko z umazanimi dredi v njegovi dlaki, se nam uglajen, kot je samo on, ta pes vedno takoj zahvali. To stori tako, da stoično prenaša našo folkloro vzpostavljanja človeških higienskih standardov z glavnikom in šamponom. Po končani seansi se potuhne in neopazno izgine. Poiskat gre prvi drek na travniku, da bi se prepustil hedonističnemu valjanju v njem. /Večkrat se mi je že zazdelo, da se pod njegovo rjavo zorro masko na obrazu skriva prefrigano bister pasji nasmešek./
Narava ima za nas prijetne in neprijetne vonje. Jogijsko je, znati sprejeti vse. /Odkar sem se morala naučiti sprejemati nesposobnost zaznavanja vonja, to veliko bolje razumem./ Zato ni vprašanje, ali bi Zoro in drugi psi imeli Dolce & Gabbana Luxury Fefé. Vprašanje je, do katerih razsežnosti gredo lahko človeške mentalne nečistoče. S parfumom jih morda fino prikrijemo, odstranimo pa zagotovo ne.
*
/Moj oče je rad ponavljal, da je psa treba peljati na sprehod vsaj dvakrat na dan. Tudi če nimaš psa./