to je bastrika. ki se ne pije, ampak diha.
intenziven dih, ki prinaša moč, toploto in budnost. sanskrtsko poimenovanje bastrika izhaja iz podobnosti z zvokom kovaškega meha, saj se sliši kot močno pumpanje z mehom, ki neti in vzdržuje naš notranji ogenj. vdih in izdih tečeta skozi nos, pri tem se trebušna stena hitro in močno pomika navzven in navznoter.
v osnovi dokaj preprosta dihalna tehnika – a vseeno zahtevna.
ne zahteva nič drugega kot dihanje skozi nos, vzdržljive mišice trupa in dobro pljučno kapaciteto. ha ha ha, nič drugega? pogosto se izkaže, da so to zahteve, ki jim večina ni kos kar v prvem poskusu. prav zato je bastrika zelo zanesljiva pokazateljica naše zdravstvene kondicije – če nam jo je težko dihati, tudi prav zdravi nismo … ja, lahko rečem, da ta jogijska kava šloga našo prihodnost.
dvojni espresso.
v vseh jogijskih priročnikih piše, da je to pranajama, s katero vitaliziramo notranjo energijo, spodbujamo delovanje prebavil, si ogrejemo telo in se dobro zbudimo. torej fin jutranji espresso, ki ga pijemo kar na tešče. lahko v različnih telesnih položajih. lahko celo dvojno dozo, večkrat čez dan. zvečer raje ne, vsaj če bi ponoči radi spali ne. ta jogijska kava se odsvetuje samo nosečnicam, ljudem z migrenami, epilepsijami, previsokim krvnim in očesnim pritiskom.
o tem se pa raje ne govori.
v nobenem jogijskem učbeniku pa ne piše nič o tem, kar se nam lahko zgodi pri dihanju bastrike. o nosni sluznici. o smrkljih, žmukljih, žmrkljih.
do zdaj sem si samo enkrat pred jutranjo online vadbo pozabila spihati nos. ko je kamera vklopljena, je malo pozno za usekovanje v robec. družbeni konsenzi velijo, da se to izvaja kot intimna higiena, skorajda raje malo na skrivaj. ko ti med dihanjem bastrike pred kamero, ki vse posname, iz nosa v loku zleti bogat smrkelj in pristane na vijolični blazini, ti pa v bližini nimaš nobenega robca, da bi ga obrisala, je to
smešno?
nagravžno?
nerodno?
nedopustno?
kaj bo zdaj naredila?
se delala, da ni nič?
upala, da ni nihče opazil?
se opravičila in se nekako verbalno izvadila?
prekinila vadbo, šla po robec, očistila blazino in nadaljevala z vodenjem?
se do konca valjala po svojem smrklju, ki se bo zasušil nekam v njene pajkice?
usekovanje nosu in vrtanje po nosu po družbenem konsenzu (razen pri redneckih in v izbranih krogih njim podobne kulture) sodi v domeno osebne higiene, ki se ne izvaja v javnosti.
ja, taki so naši konsenzi.
mi ne gledamo, kako si nekdo puca nos. po nosu se vrta samo tam, kjer mislimo, da nas nihče ne vidi. (ne vem, zakaj si potem toliko ljudi med vožnjo v avtu vrta po nosu?) konsenzi ne dopuščajo ne seksanja ne gledanja seksa v javnosti (ne govorim o porničih).
gledamo pa filme s prizori ubijanja, umorov, vseh mogočih krutosti. to je dopustno. nič kočljivo.
če o nečem ne govorimo ali ne delamo javno, ne pomeni, da tega ni.
in še nasvet.
nos si useknete veliko bolje, če eno nosnico zatisnete in izpihujete samo po drugi. ponovite nekajkrat z izmeničnim izpihom po eni nosnici.
o mati, jaz bi kave.
(papirnat robec imam pa zdaj tudi vedno skrit pod joga blazino.)