Nasveti za sproščenost – 1

Občutek sproščenosti poznamo vsi – vsaj morali bi ga, saj smo sicer v velikih težavah, če smo stalno telesno ali mentalno napeti – in ni prav težko biti sproščen, kadar je v življenju vse v redu, kadar vse teče po pričakovanjih in se nam ne dogajajo nobene zoprne nepredvidene situacije. Še lažje je vzdrževati sproščeno stanje, kadar smo v mirnem naravnem okolju, ob reki, morju ali v gozdu – pransko nabito narava nas podpira sama od sebe in naša sproščenost se tam le še poglablja. Torej je jasno, kam se je treba pogosto zateči, sploh če živimo v mestnem okolju.

Redundantno je reči, da je bistveno težje zadržati telesno in psihično sproščenost, ko nas doleti stresna situacija, to namreč vsi vemo in tudi pogosto se nam to dogaja.

Kako takrat zadržati mirnost? Joga uči samozavedanja in takoj ko prepoznamo, da se nam je v telesu vklopil mehanizem boja ali bega – hitrejši srčni utrip, plitko in hitro dihanje so znaki, da se je vklopil simpatični živčni sistem – samo opazimo porast napetosti in sami sebe opomnimo, da smo vedno večji od vsakega problema.

Kako? Vsaka naša reakcija prihaja iz nas, iz naše notranjosti. Čeprav jo sproži zunanji dogodek, je vsakič odvisno samo od nas, kako se bomo nanj odzvali. Na isti dogodek nikoli ne reagiramo vsi enako in to dejstvo potrjuje tudi Patanjalijeva definicija joge /yoga citty vrtti nirodah/ joga je umirjanje vseh modifikacij uma. Zato se zavedajmo mirne razsežnosti svojega jaza, ki ima nešteto možnosti za odziv, ker je večji od vsakega problema.

Če v vedro vržemo velik kamen, ga bo kamen okupiral v celoti. Če taisti kamen vržemo v morje, sploh ne bo imel enako obremenilnega učinka. Redkokaj nam bo lahko zamajalo notranji mir, če to ves čas vemo in to vedenje lahko krepimo z redno jogijsko prakso.

Joga je zdaj.