“Kdor ima dostop do izvira, ga ne zanima vrč vode.”

Tako si je zapisal Leonardo da Vinci v eno izmed svojih slavnih beležnic, saj je bil človek, ki ga je zanimalo vse in je hotel vse razumeti. Znanje , bodisi sekularno, kakršno je najbolj zanimalo da Vincija, bodisi duhovno, nam vedno ostane, tudi če nam vzamejo vse drugo. Prav neznanje (avidya) pa je tisto, za katerega joga pravi, da je največja človekova ovira (klesha) na poti do sreče.

Po legendi je joga starodavna znanost, ki so jo bogovi preko Patanjalija razkrili ljudem, da ne bi preveč trpeli in bi lahko spoznali in razumeli sami sebe. Z raznovrstnim naborom tehnik, kot so asane, pranajame, mudre, bandhe itn. joga ponuja orodja, s pomočjo katerih lahko dobro napredujemo, pod pogojem da smo pripravljeni redno in vztrajno vaditi. Joga torej ponuja pot do izvira, da se nam ni treba ukvarjati z iskanjem in uporabo raznih vrčev. 

Z jogo ne potrebujemo nobenih zunanjih pomagal, ampak imamo vir stalno pri sebi, znamo se regulirati – dvigniti ali umiriti svojo energijo – tako da lahko sledimo svojim življenjskim ciljem.  

Joga je zdaj.