balon.

kadar imamo premalo notranjega zavedanja, smo podobni napihnjenim balončkom, s katerimi se razigrano podijo otroci na rojstnodnevnih zabavah. malčkom je popolnoma vseeno, v katero smer ga bodo porinili. balon nima prav nobenega vpliva na to, kje bo pristal, kako bo pristal, ali bo sploh pristal in ostal cel. pamžkom je celo zabavno, če balon raznese, saj to tako dobro poči. hitro se ga tudi naveličajo in si poiščejo drugo kratkočasno distrakcijo.

aristip.

čeprav si domišljamo, da nikakor nismo kot ti party baloni, ljudje nimamo kontrole nad okolico in okoliščinami. ne glede na to, koliko si prizadevamo, da bi jih spravili pod svoj nadzor, nam to nikoli ne bo v celoti uspelo. če tega ne razumemo, bomo vedno pod stresom. edini prostor, ki ga za vplivanje res imamo, je pri sebi, v nas samih. učinkovito lahko nadzorujemo svojo notranjo energijo in predrugačimo svoje odzive na zunanje okoliščine tako, da življenje postane lažje. lepše.

paradoksalno – prav tu, kjer bi lahko dosegli največ, delujemo najmanj. aristip je bil tisti sokratov učenec, ki je ljubil hedonistično poležavanje na plaži in zrenje v lahkotne oblačke nad morsko gladino. razmišljal je drugače kot njegov učitelj in verjel, da si mora vsak izmed nas sam prilagoditi okoliščine, saj se okoliščine nikoli ne bodo prilagodile nam.

marija in stanko.

stanko se je v življenju poročil trikrat. prvič z marijo, drugič z blejsko cipico, tretjič že kot starec z neko precej mlajšo ljubljansko lovko na penzije, je rekla marija.

marija je po njuni ločitvi ostala sama s tremi otroki, takrat na srečo že precej odraslimi. grenkoba razočaranja, ki jo človeku prinese občutek zapuščenosti, ni bila majhna. pogosto so po marijini kuhinji letele ostre verbalne puščice, vse z močnim gnevom uperjene v prasca stanka – čeprav ga v resnici nikoli niso mogle zares zadeti, saj jih je marija izstreljevala le ob kofetih s svojimi prijateljicami, stanko pa je takrat že živel drugje s svojo novo ženo. marija je neprikrito slabo prenašala vse z njim povezane novice, ki so ji jih skrbno prinašale prijateljice (takrat še ni bilo facebooka). še posebej jo je razkačilo, vsakič ko so ji povedale, da so videle stanka na sprehodu z belo sfrizirano in oblečeno pudljico. to je bila senka. psička od tiste njegove blejske kurbice. marija se je pištolila – impotenten pajac, ki ga ima kuzlica na povodcu! prijateljice so prikimavale in se skupaj z njo škodoželjno smejale pajacu. kljub temu da za marijinim smehom ni bilo nič drugega kot ranjena bolečina prevarane in zapuščene žene.

dovolj strupa.

sčasoma pa so marijine puščice, s katerimi je najprej mentalno pljuvala, gazila in ubijala bivšega moža, izgubile vso svojo ostrino. ženska je ubrala povsem novo notranjo nastavitev – vse, kar je počela in govorila, sta začeli poganjati iskrena ljubeznivost in topla vedrina. govorila je, da je popila že dovolj svojega strupa. ko je umrla stankova mati, torej njena bivša tašča, je prevzela skrb za belo pudljico, da se je stanko lahko v miru posvetil pogrebu in žalovanju. videti je bilo, kot da prijazno zajebava svojega nekdanjega moža. ampak potem je večkrat v smehu rekla, da je senka fantastičen pes. in da ker so vsi psi isti kot njihovi lastniki, mora biti tudi stankova nova žena (zdaj ni bila več cipica) ena fina gospa. prijateljice so bile malo v šoku, ampak so ji spet prikimavale, itak, kaj pa če biti kriv en navaden pudeljček. za marijinim smehom se ni skrival sarkazem, razgaljevalo se je potolaženo srce, iz katerega je prihajalo sprejemanje zoprne življenjske epizode. 

stanko je nekega dne umrl v bolnici, potem ko so mu zaradi hudega diabetesa amputirali nogo. umrl je sam. otrok, vnukov, nobene od treh žena ni bilo ob njem. po sestrični angeli je dal mariji sporočiti, da jo prosi odpuščanja. rekla je, da nikoli ni bilo treba odpustiti njemu, ampak sebi. in da je torej to že dolgo let urejeno. stanko je umrl, preden mu je angela lahko prenesla nazaj marijino sporočilo. marija je umrla dolga leta za stankom, obkrožena z otroki in vnuki.

aparigraha.

v vsaki jogijski knjigi piše, da moramo znati sprejemati dobro in slabo. da se ne smemo vezati ne na eno, ne na drugo, ker oboje pride in gre. marija nikoli ni vadila joge ali brala aristipovih življenjskih naukov – sama je prišla do istih zaključkov.

/vse to vem, ker sta bila marija in stanko moja stara starša./

anahata.

nazaj k notranji energiji. ko jo uredimo, zaživimo drugače. najboljši možni začetek je na sredini prsnega koša, kjer imamo ljudje eno zelo močno mišico. mora biti močna, saj ima nalogo non-stop črpalke. srce. nič kaj dosti nežnega in romantičnega ni v delovanju tega organa, čeprav si ga pogosto tako predstavljamo. šele ko imamo dovolj moči, lahko širimo ljubezen do sebe in do drugih. tudi ko življenje zaboli.

kaj je v našem balonu srcu?

Januarski giveaway

Izkoristi priložnost in se do konca januarja B R E Z P L A Č N O pridruži sredinim online vadbam za sproščanje.

Pošlji mail na info@yogarelax.si, s kodo JANUAR_GRATIS, da začneš že naslednjo sredo, ob 20.15 – poglabljali se bomo prav v svojo srčno čakro.